Najnižja materialna prikrajšanost v EU je v Sloveniji

Najnižja materialna prikrajšanost v EU je v Sloveniji

V Sloveniji si osnovnih stvari – ogrevanega stanovanja, tedna počitnic, novih oblačil ali nepričakovanega izdatka – ne more privoščiti 1,9 % prebivalcev, v povprečju EU pa 6,3 %. Podrobnejši pogled pa pokaže tudi šibko točko: starejše od 65 let, kjer je Slovenija le v sredini evropske lestvice.

Kaj meri stopnja hude materialne in socialne prikrajšanosti

Kazalnik hude materialne in socialne prikrajšanosti (angl. severe material and social deprivation, SMSD) pove, kolikšen delež ljudi si iz finančnih razlogov ne more privoščiti vsaj 7 od 13 stvari, ki jih večina Evropejcev šteje za običajen življenjski standard. Pomembna je beseda »ne more«: če nekdo avtomobila nima, ker ga ne želi, se to ne šteje kot prikrajšanost.

Eurostat podatke zbira z vsakoletno anketo EU-SILC (Statistika dohodkov in življenjskih pogojev), ki jo v Sloveniji izvaja SURS. Za razliko od stopnje tveganja revščine, ki je relativna (meri dohodek glede na nacionalno mediano), je prikrajšanost absolutno merilo: v vseh državah meri isto košarico. Zato je primerjava med državami neposredna – Slovenec in Romun odgovarjata na enaka vprašanja. Kazalnik je tudi eden od treh sestavnih delov kazalnika tveganja revščine ali socialne izključenosti (AROPE), s katerim EU spremlja cilje do leta 2030.

V analizi uporabljamo Eurostatovo zbirko ilc_mdsd11, objavljeno 17. novembra 2026, s podatki za obdobje 2015–2025 po državah, starosti in spolu. Primerjamo Slovenijo s povprečjem EU-27 in z vsemi državami članicami. Uvrstitev štejemo od najvišjega deleža proti najnižjemu: zadnje, 27. mesto pomeni najmanj prikrajšanih. Pri starostnih skupinah zaradi preglednosti navajamo, katera po vrsti je Slovenija od najnižjega deleža navzgor (1. = najboljša).


Slovenija je na zadnjem mestu v EU – četrto leto zapored

Leta 2025 je bilo v hudi materialni in socialni prikrajšanosti 1,9 % prebivalcev Slovenije. Ob približno 2,1 milijona prebivalcev to pomeni okoli 40 tisoč ljudi. V EU kot celoti je bilo takih 26,9 milijona ljudi oziroma 6,3 % – delež je 3,3-krat višji kot pri nas.

Na drugem koncu lestvice so Romunija (16,8 %), Bolgarija (15,0 %) in Grčija (14,9 %). V Romuniji je delež prikrajšanih 8,8-krat višji kot v Sloveniji; tam si osnov ne more privoščiti vsak šesti prebivalec, pri nas manj kot vsak petdeseti.

Za Slovenijo sta tesno Hrvaška in Poljska (obe 2,0 %), sledita Ciper (2,2 %) ter Češka in Nizozemska (2,6 %). Pomenljivo je, kdo na vrhu ni: Nemčija (5,6 %), Francija (7,0 %) in Belgija (4,9 %) imajo kljub precej višjim dohodkom dva- do štirikrat višji delež prikrajšanih kot Slovenija. Tudi sosednji Avstriji (2,9 %) in Italiji (5,2 %) je Slovenija ušla. Nizka prikrajšanost torej ni le stvar bogastva države, ampak tudi tega, kako enakomerno so dohodki razporejeni in koliko stanejo osnovne potrebe.


V desetih letih z 9. mesta na sam vrh

Slovenija ni bila vedno najboljša. Leta 2015 je bil delež prikrajšanih 4,8 % in Slovenija je bila po vrsti deveta najboljša država v EU, za Finsko, Švedsko, Luksemburgom, Avstrijo in drugimi. V desetih letih se je delež znižal na 1,9 %, kar je 60-odstotno zmanjšanje. Povprečje EU se je v istem času znižalo z 9,7 % na 6,3 %, za 35 %.

Ker se je delež v Sloveniji zniževal hitreje, se je razkorak do EU povečal: leta 2015 je bil delež v EU dvakrat višji kot v Sloveniji, leta 2025 že 3,3-krat. Največji je bil leta 2022, ko je Slovenija dosegla rekordno nizkih 1,4 % (EU 6,7 %, torej 4,8-krat več).

Od leta 2022 ima Slovenija vsako leto najnižji delež v EU. Hkrati podatki kažejo, da se je izboljševanje ustavilo: od leta 2021 se delež giblje med 1,4 in 2,0 %. Ko je delež tako nizek, je nadaljnje zniževanje vse težje, saj ostanejo najzahtevnejši primeri, ki jih splošna rast dohodkov ne doseže več.


Slovenija je prehitela države, ki so bile vzor

Večina članic je v desetletju delež prikrajšanih znižala, najbolj tiste, ki so začele najvišje: Bolgarija s 36,8 % na 15,0 %, Romunija s 34,0 % na 16,8 % in Madžarska s 24,1 % na 8,5 %. Izjemen napredek sta naredili tudi Hrvaška (z 8,4 % na 2,0 %) in Poljska (s 7,8 % na 2,0 %), ki sta danes tik za Slovenijo.

V nasprotno smer pa so šle prav države, ki so bile leta 2015 najboljše: na Finskem se je delež povečal z 1,0 % na 3,3 %, na Švedskem z 1,1 % na 3,9 %, v Luksemburgu z 2,5 % na 3,4 % (s prelomom v časovni vrsti) in na Danskem s 3,2 % na 4,5 %. Poslabšanje sta zabeležili tudi Španija in Francija. Slovenija se je tako na vrh povzpela z lastnim napredkom in hkrati z zdrsom nekdanjih vodilnih.


Mladi in delovno aktivni: najboljši v EU

Najmočnejši rezultat ima Slovenija pri ljudeh v delovni dobi. Med 18- do 64-letniki je prikrajšanih 1,5 % (EU 6,3 %), kar je najnižji delež v EU. Najbolj izstopajo mladi med 18. in 24. letom: prikrajšanih je le 0,3 %, v EU 5,7 %. Tudi v skupinah 25–49 let (1,2 %) in 50–64 let (2,3 %) je Slovenija najboljša v EU.

Pri otrocih je Slovenija tretja najboljša: prikrajšanih je 1,9 % mlajših od 18 let, v EU kar 7,9 %. Boljši sta le Hrvaška (1,2 %) in Poljska (1,7 %). To je pomembno, ker so v EU kot celoti prav otroci najbolj prikrajšana skupina.


Starejši: v Sloveniji najbolj prikrajšana skupina, v EU le v sredini

V EU se prikrajšanost s starostjo zmanjšuje: otroci 7,9 %, delovno aktivni 6,3 %, starejši od 65 let 4,9 %. V Sloveniji je vzorec obrnjen – najbolj prikrajšani so starejši (2,9 %), sledijo otroci (1,9 %) in delovno aktivni (1,5 %).

Starejši od 65 let so v Sloveniji sicer še vedno redkeje prikrajšani kot v povprečju EU, a razlika je majhna. Medtem ko je pri delovno aktivnih delež v EU 4,2-krat višji kot pri nas, je pri starejših le 1,7-krat višji. Po vrsti je Slovenija pri 65–74-letnikih na 10. mestu, pri starejših od 75 let (3,0 %) pa na 15. mestu – torej v spodnji polovici, za Finsko (0,5 %), Luksemburgom, Švedsko, Dansko in drugimi.

Skrb vzbuja tudi trend: delež prikrajšanih starejših se je z 1,7 % leta 2022 povečal na 2,9 % leta 2025, medtem ko je v EU v istem času upadel. Ob hitrem staranju prebivalstva je to skupina, pri kateri lahko Slovenija vodilno mesto najprej izgubi.


Ženske pogosteje prikrajšane – razen pri starejših

Kot v EU so tudi v Sloveniji ženske pogosteje prikrajšane kot moški: 2,1 % proti 1,7 % (EU 6,6 % proti 6,0 %). Razlika je največja v delovni dobi (1,8 % proti 1,2 %). Slovenski moški imajo najnižji delež v EU, ženske drugega najnižjega.

Pri starejših pa se razmerje obrne: med 65+ je prikrajšanih 3,4 % moških in 2,5 % žensk. Pri moških, starejših od 75 let, je delež (3,3 %) enak povprečju EU. To je edina skupina v podatkih, kjer Slovenija nima prednosti pred EU.


Prednost, ki jo je vredno ohraniti – in razumeti

Nizka materialna prikrajšanost je ena od redkih mednarodnih primerjav, v kateri je Slovenija nedvoumno najboljša v EU. Kaže, da si skoraj vsi prebivalci lahko privoščijo osnovni življenjski standard – tudi v primerjavi z bistveno bogatejšimi državami. Med pojasnili se običajno navajajo razmeroma enakomerna porazdelitev dohodkov, obsežni socialni transferji in visok delež ljudi, ki živijo v lastnem stanovanju.

Kazalnik pa meri dno porazdelitve, ne blaginje. Ne pove, kako visoke so plače, kakšna je kupna moč srednjega razreda ali kako konkurenčno je gospodarstvo. Da je Slovenija pri prikrajšanosti najboljša, pri višini plač in njihovi obdavčitvi pa med manj ugodnimi državami EU, ni protislovje: gre za dve plati istega, močno prerazdelitvenega modela. Odprto vprašanje je, kako ta rezultat ohraniti ob staranju prebivalstva, ko bo starejših vse več – prav ti pa so danes skupina, kjer je slovenska prednost najmanjša.


OMEJITVE

  • Podatki izhajajo iz ankete EU-SILC. Pri majhnih podskupinah (npr. mladi 18–24 let, moški 75+) je vzorec majhen, zato so ocene, kot je 0,3 %, manj natančne in jih je treba brati kot red velikosti.
  • Razlike za desetinko odstotne točke (Slovenija 1,9 %, Hrvaška in Poljska 2,0 %) niso nujno statistično značilne; Slovenija, Hrvaška in Poljska so v isti skupini najboljših.
  • Kazalnik SMSD je EU uvedla leta 2021; vrednosti za obdobje 2015–2020 so preračunane za nazaj po novi opredelitvi.
  • Litva ima za leto 2025 začasen podatek (p), Luksemburg prelom v časovni vrsti (b).
  • Število prikrajšanih v Sloveniji (okoli 40 tisoč) je ocena Razvojnika iz deleža in števila prebivalcev.
  • Kazalnik meri absolutno prikrajšanost in ne dohodkovne revščine ali neenakosti; za celovito sliko ga je treba brati skupaj z drugimi kazalniki.

Analiza je informativne narave. Izračuni temeljijo na javno dostopnih podatkih Eurostata; uvrstitve in razmerja so lastni izračuni Inštituta Razvojnik.

• Eurostat: Severe material and social deprivation rate by age and sex (ilc_mdsd11), zadnja posodobitev 20. 10. 2026, objava podatkov za 2025 17. 11. 2026.
• Eurostat, Statistics Explained: Living conditions in Europe – material deprivation and economic strain.
• Eurostat, Glossary: Severe material and social deprivation rate (SMSD).
• SURS: Prebivalstvo Slovenije; lastni izračuni Inštituta Razvojnik.
• Vir slike: Unsplash. 


VIR: https://www.razvojnik.si/

Dolžina: 7 minutno branje
Objavljeno: 20. Nov. 2026